Salient. Victoria University Student Newspaper. Vol 35 no. 22. 14th September 1972
[Introduction]
Kai whiua nga tamariki e korero ra i to ratau ake reo i nga papa takaro o te Kura. Ko te whakaaro, ma te whenei e awhina nga taitamariki ki te piki ake i roto i te ao Pakeha. He whakaiti noa i te reo, i te tangata korero i taua reo te hua. Ko te whakaaro ano hoki, kare e taea rawatia te reo Pakeha, me nga mahi whakaakona ai ki te reo Pakeha, e te tangata mohio tonu ki te reo Maori. Mena hoki he pono, taua whakaaro nei, kare e tika me mate noa te reo. Ma te reo e whakaatu mai te mauri ake o tena, o tena iwi. Ma te akonga mohio tonu ki tona ake reo e ata ako era atu reo, mahi hoki. Ka waimarie, he hui ake te kaha o te reo Maori i te kaha i tumanakohia, engari ka nui te kino i taea. Ka ora te reo Maori, otira kare i whakaako tikatia i nga tini wa. Ko te reo Pakeha ke te reo, ahakoa ra te kino o te whakaakoranga i etahi wa. Kare te akonga Maori, kahakore ki te reo Pakeha, i ata whakaritea ki te piki ake ki roto i te matauranga o te Pakeha.
Tena, he taha ke to te ahuatanga nei. Kai te taitamariki Maori te matauranga kia whakaarotia, he waimarie. He mea taharua a ia - tetahi taha ki te ao o nga tipuna Maori, tetahi ki te ao o te Pakeha. Koinei te wa e kite ai ia i nga rerenga ketanga o waenganui o nga iwi katoa o tenei ao. Me tukua te taitamariki Maori tae noa ki to taitamariki Pakeha, ki te whakanui haere i tenei wa, Ki te ngaro haere te ao o te Maori i te kaha rawa o te ao o te Pakeha, ka ngaro tetahi tino mea, nui te wariu ki Niu Tireni nei. Ki te tauawhitia noa etahi maramara kore take e te ao Pakeha - whenei ano i te haka, i nga pueru waiata-a-haka - ka rite tonu te hua.
Me ora tahi nga ao e rua nei, a me whakahanumi, whakamana hoki tetahi ki tetahi. Ko te huarahi e taea ai tenei ahuatanga, ko te reo Maori.